Ko se primerjaš z vsemi, izgubiš sebe
Če bi dobil en evro vsakič, ko sem se primerjal z drugimi, bi zdaj verjetno pisal tole s terase v Toskani.
Ampak resno – danes ima nekdo boljšo oceno, lepši profil na Instagramu, zna narediti salto, medtem ko jaz še vedno malo čudno hodim pri športni.
In potem pride tisti občutek: Nisem dovolj dober. Nikoli ne bom tak kot oni.
Ampak kdo sploh so oni?
Neki dan sem naletel na izjavo Janeza Novaka, inženirja in uspešnega slovenskega podjetnika, ki je ustanovil visoko tehnološko podjetje RLS (danes ga vodi njegov sin Matija). Rekel je:
»Težko rečem, kdo mi je vzor. A če že kdo, je to boljša verzija mene v prihodnosti.«
To me je zadelo.
Ne rabiš biti NAJ. Samo biti moraš TI – danes malo boljši kot včeraj.
Primerjanje lahko ubije pogum
Primerjanje ti ukrade samozavest. V resnici se primerjaš z nečim, kar sploh ne poznaš zares.
Vidiš rezultate, ne poti. Veš, da si na TikToku videl punca nariše slona z zaprtimi očmi? Ne veš pa, da je to posnela po 300 poizkusih.
60 %
mladih redno primerja svoje dosežke z vrstniki na spletu.
In večina zaradi tega občuti manjvrednost. Ni čudno, da se kdaj počutimo izgubljeni.
Boljši od včeraj = dovolj dobro
Če danes naredim eno vajo več.
Če se oglasim, čeprav me je malo strah.
Če koga pohvalim.
Če si dovolim, da sem OK tak, kot sem zdaj – potem sem že na poti.
Ne rabim biti najboljši.
Potrebujem pa en majhen korak naprej. Vsak dan.
In čez čas sem že nekje, kjer sploh nisem mislil, da bom.
Vprašanja zate
👉Kdo so ljudje, s katerimi se največ primerjaš? So ti res vzor – ali pa ti jemljejo voljo?
👉Kaj si danes naredil/-a bolje kot včeraj?
👉Kaj bi naredil/-a, če ne bi bilo treba biti najboljši – samo pogumen/-na?