Ko misliš, da si zabluzil/-a
Tisti občutek, ko dobiš tri iz fizike.
Ali pa ti test iz angleščine spodleti, čeprav si se trudil/-a.
Prijatelji že vejo, kam naprej, ti pa še vedno nimaš pojma.
In potem začneš razmišljati:
Sem sploh za kaj?
Mi je pred kratkim en sošolec rekel, da se počuti, kot da mu
“ne gre nič več prav”.
Da ima občutek, kot da je zgrešil nek vlak.
Pa ni edini. Več nas je, ki imamo kdaj ta občutek.
Ampak veš kaj? Ravnokar sem odkril nekaj, kar mi je dalo čisto drug pogled na neuspeh.
In to hočem to deliti.
Neuspeh ni konec, je zalet
To pomeni: tudi največji, tisti, ki jih danes učimo v šoli, so večkrat pogrnili. A niso obupali.
Spodlet za zalet
Slovenci rečemo: spodlet za zalet.
Če nikoli ne poskusiš in če ne greš čez padce, tudi pravega zagona ni.
👉 Povprečnemu podjetniku uspe šele po 3,5 neuspešnih poskusih.
Noro, ane?
Kdaj je neuspeh resničen?
Takrat, ko rečeš “dovolj, ne grem več naprej”.
Dokler se pobereš, poskusiš drugače, govoriš o izkušnji – ne govoriš o porazu.
Če si zdaj kje, kjer ti ne gre, si v dobri družbi. Pomembno je samo, da ne ostaneš tam.
Vzemi to kot del svoje zgodbe, ne njen konec.
Kaj pa ti?
- Si se že kdaj počutil/-a kot neuspeh? Kaj si iz tega potegnil/-a?
- Kaj bi naredil/-a drugače, če bi vedel/-a, da je neuspeh samo ena stopnica?
- Komu si hvaležen/-na, da te je opomnil/-a, da greš naprej?