Ko slišiš besedo inženirka, si morda predstavljaš nekoga, ki je bil/a vedno dober/a v šoli, oboževal/a učbenike in brez težav sledil/a sistemu. Evina zgodba je precej drugačna. In ravno zato tako močna.
Otroštvo Eve Pirc, Inženirke leta 2025, se ni vrtelo okoli knjig, ampak okoli gibanja, opazovanja in ustvarjanja. Svet je razumela skozi roke, s kiparstvom, oblikovanjem, domišljijo. Kar je bila sprva “težava”, se je kasneje izkazalo za prednost.
Ko najdeš jezik, ki ti leži
Skoraj po naključju jo je ta ustvarjalni impulz pripeljal na Vegovo tehniško gimnazijo. Tam se je zgodil klik. Tehnika. Logika. Sistemi. Jezik, ki ga je intuitivno že poznala.
Zato je svojo pot, kljub disleksiji nadaljevala na doktorat s področja biomedicinske tehnike in sodelovala pri razvoju elektroporacijskih tehnologij – na presečišču znanosti, tehnologije in človeškega telesa.
Danes deluje kot razvojna inženirka v podjetju Dewesoft, enem najbolj prepoznavnih slovenskih visokotehnoloških podjetij. Tudi zaradi takih zgodb Slovenija – majhna na zemljevidu – postaja velika v svetu vrhunske tehnologije in vesolja.
»Kam pa pridemo brez domišljije?«
Njeno sporočilo mladim je jasno:
Inženirstvo ni poklic za “popolne”. Je poklic za radovedne. Za tiste, ki razmišljajo drugače. Za tiste, ki hočejo razumeti in potem ustvarjati.
👉 Če se kdaj v šolskem sistemu ne najdeš, to še ne pomeni, da nisi za STEM. Morda samo še nisi našel/a pravega jezika zase.
