Že stari Grki so poznali palačo spomina. Tehnika, kjer si informacije zapomniš tako, da jih “pospraviš” v dobro znan prostor, recimo svojo sobo ali pot v šolo. Če si moraš zapomniti nakupovalni listek, si lahko predstavljaš: ogromno steklenico mleka pred vrati, hlebec kruha na kavču in razbito jajce na mizi v dnevni sobi. Ko se kasneje v mislih sprehodiš po teh prostorih, se ti seznam vrne pred oči.
Zakaj to deluje? Ker možgani obožujejo čudne slike, čustva in domišljijo – veliko bolje kot gole besede. Študije celo kažejo, da si lahko s to metodo zapomnimo več kot 90 % informacij na seznamu, že po eni ali dveh vajah.
Slovenski igralec in voditelj Nik Škrlec, večkratni rekorder v pomnjenju decimalk števila π, pravi: »Palača spomina je kraljica tehnik pomnjenja. Naučiti se moramo razmišljati na način, ki je za pomnjenje najboljši, to pa vedno vključuje čutila, čustva in domišljijo.«
Poleg palače spomina uporablja tudi metodo verige, ki povezuje člane seznama v domišljijske zgodbe, kot da bi ustvarjal mini filmček v svoji glavi. Tako se mu številke in besede ne “izgubijo”, ampak se držijo skupaj.
Kaj si lahko zapomniš:
- Spomin ni prirojen “talent”, ampak veščina, ki jo lahko treniraš.
- Domišljija in igra sta pri tem ključni. Bolj nora in zabavna je podoba, lažje jo možgani ujamejo.
- To je podobno kot pri inženirstvu: tudi tam moraš povezovati ideje, si stvari predstavljati in najti kreativne rešitve za probleme.